Sasarščina

romanska (prehodna) jezikovna varieteta, tesno povezana s sardinščino in zlasti korziščino

Sasarščina (sasarsko sassaresu ali turritanu) je italo-dalmatski jezik in vmesna oblika med korziškim in sardinskim jezikom. Zaradi zgodovinskih vezi med Korziko in Sardinijo se šteje tudi za korziško-sardinski jezik. Sasarščina je kljub močnim sardinskim vplivom, predvsem v besednjaku in fonetiki, obdržala toskanske korene, ki so tesno povezani z galurskimi. Galurščina se ne glede na to, da se govori na Sardiniji, šteje za korziško narečje, čeprav je to geografsko sporno. Hkrati se šteje tudi za prehodni jezik med italo-dalmatskimi jeziki[1][2][3] in sardinščino.[4] Je precej podobna italijanščini, zlasti starim toskanskim italijanskim narečjem.[1][1][1]

Sasarščina
sassaresu, turritanu
Izgovarjavasasːaˈrezu
Materni jezikItalija
PodročjeSardinija
Št. maternih
govorcev
(100.000 cited 1999)
indoevropski
Pisavalatinica (italijanska abeceda)
Uradni status
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-3sdc
Glottologsass1235
ELPSassarese Sardinian
Linguasphere51-AAA-pe
{{{mapalt}}}
Jeziki severne Sardinije

Sasarsko narečje govori približno 100.000 govorcev od skupaj 175.000 prebivalcev v severozahodnih delih Sardinije. Velike sasarsko govoreče skupnosti so v Sassariju, Stintinu, Sorsu in Porto Torresu. Sasarska narečja, ki se nagibajo h galurščini, znana tudi kot kastelaneška narečja, se govorijo v Castelsardu, Terguju in Sediniju.

Sasarščina se je v 13.-14. stoletju govorila kot meščanski jezik trgovcev. Kot taka je temeljila na mešanici več jezikov, predvsem korziškega, toskanskega in ligurskega. V fonetiki, sintaksi in slovnici se je čutil močan logudorški vpliv. Na narečje sta imela nekaj vpliva tudi katalonščina in španščina. V sasarščini je napisanih več sodobnih in starejših knjižnih del. V tem jeziku se izvaja tudi veliko kulturnih, družabnih in dramskih dogodkov.

Sklici

uredi
  1. 1 2 3 4 Costa, Enrico (1992). Sassari Sassari: Edizioni Gallizzi. vol.I, str. 51.
  2. ↑ Coradduzza, Mario Pompeo (2004). Il sistema del dialetto. Sassari.
  3. ↑ Wagner, Max Leopold (1943). The problem of the geographical region to be attributed to Gallurese and Sassarese. Neolatin Culture 3: 243, 267.
  4. ↑ Maxia, Mauro (1999). Studi storici sui dialetti della Sardegna settentrionale. Sassari: Studium Adf. str. 21, 37.