Glottolog
 | |
| Producer | Inštitut Maxa Plancka za znanost o človeški zgodovini (Nemčija) |
|---|---|
| Jeziki | angleščina |
| Dostop | |
| Strošek | brezplačno |
| Pokritost | |
| Strokovna področja | jezikoslovje |
| Povezave | |
| Spletna stran | glottolog |
Glottolog je brezplačna spletna bibliografska podatkovna zbirka svetovnih jezikov. Poleg popisa jezikoslovnih gradiv (slovnice, člankov, slovarjev), ki opisujejo posamezne jezike, podatkovna zbirka vsebuje tudi najsodobnejše jezikovne pripadnosti na podlagi dela strokovnjakov s področja jezikoslovja.
Glottolog so najprej razvili na Inštitutu Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, med letoma 2015 in 2020 pa na Inštitutu Maxa Plancka za znanost o človeški zgodovini v Jeni. Njegova glavna skrbnika sta jezikoslovca Harald Hammarström in Martin Haspelmath.
Pregled in značilnosti
[uredi | uredi kodo]Sebastian Nordhoff in Harald Hammarström sta leta 2011 ustanovila projekt Glottolog/Langdoc.[1][2] Nastanek Glottologa je deloma spodbudilo pomanjkanje celovite jezikovne bibliografije, zlasti v katalogu Ethnologue.[3]
Glottolog ponuja katalog svetovnih jezikov in jezikovnih družin ter bibliografijo posameznih jezikov. Od Ethnologuea se razlikuje v več pogledih:
- vključuje samo tiste jezike, za katere so uredniki lahko potrdili, da obstajajo in da se razlikujejo. Različice, ki niso bile potrjene, vendar so podedovane iz drugega vira, so označene kot »nepravi« (spurious) ali »nepotrjeni« (unattested).[a]
- poskuša samo razvrstiti jezike v družine, za katere je dokazano, da so veljavne skupine na podlagi raziskav jezikoslovcev, specializiranih zanje.
- na voljo so izčrpne bibliografske informacije, zlasti za manj znane ali premalo opisane jezike.
- v omejenem obsegu so alternativna imena navedena glede na vire, ki jih uporabljajo.
- razen ene same točke na zemljevidu v njegovem geografskem središču ni na voljo nobenih etnografskih ali demografskih podatkov.
Imena jezikov, uporabljena v bibliografskih vnosih, so označena s kodo ISO 639-3 ali lastno kodo Glottologa (Glottocode). Na voljo so zunanje povezave do ISO, Ethnologue in drugih spletnih jezikovnih podatkovnih zbirk.
Najnovejša različica je 5.2, izdana pod mednarodno licenco Creative Commons Attribution 4.0 maja 2025.[4]
Projekt je del projekta Cross-Linguistic Linked Data (CLLD), ki ga gosti Inštitut Maxa Plancka za znanost o človeški zgodovini.[5]
Jezikovne družine
[uredi | uredi kodo]Glottolog je pri ugotavljanju pripadnosti jezikov in družin bolj konservativen kot druge podatkovne zbirke glede na stroga merila za postuliranje večjih skupin. Po drugi strani je podatkovna zbirka bolj permisivna v smislu obravnavanja neklasificiranih jezikov kot izolatov. Izdaja 5.0 navaja 430 družin materno govorjenih jezikov[b] in izolate, kot sledi:[6]
Kreolščine so uvrščene v jezik, ki je zagotovil njihovo osnovno leksiko.
Poleg zgoraj naštetih družin in izolatov Glottolog uporablja več negenealoških družin za različne jezike:[7] Tako vsega skupaj navaja 8.219 jezikov.
| materno govorjeni (spoken L1) | 7.665 | |
| znakovni (sign)[8] | 227 | |
| nerazvrstljivi (unclassifiable) potrjeni jeziki | 0 | 120 |
| pidžini (pidjins) | 48 | 84 |
| nepotrjeni (unattested) | 18 | 68 |
| umetni (artificial) | 2 | 31 |
| govorni registri (speech registers) | 15 | |
| mešani (mixed) | 9 | |
| skupaj | 8.219 |
Glottolog vsebuje tudi seznam domnevnih jezikov – nepravih jezikov, kot so umaknjeni vnosi ISO; vodeni za knjigovodske namene (385 vključno s 6 znakovnimi jeziki).[9]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Glej na primer razdelek Bookkeeping za jezike ISO, za katere je Glottolog menil, da so lažne razlike.
Ta diskriminacija ne velja za narečja, od katerih so bila mnoga podedovana iz MultiTree ali drugih virov brez preverjanja. - ↑ Znakovni jeziki so navedeni skupaj, vključno s tistimi, ki so tipološko razvrščeni kot vaški znakovni jeziki, kot so pidžin in neklasificirani jeziki, vendar brez trditve, da so nujno povezani.
- ↑ Geografske regije vključujejo »Papunezijo« (prekrivanka Papue (Nove Gvineje) in Avstronezije), ki se nanaša na otoke Otoške Jugovzhodne Azije in Oceanije, razen Avstralije. Tukaj je nadomeščena z 'Oceanija' ('O').
- ↑ Glottolog 5.0.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Nordhoff & Hammarström (2012).
- ↑ »About«. Glottolog 4.8 (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2023.
- ↑ Hammarström (2015).
- ↑ Hammarström et al. (2024).
- ↑ »Cross-Linguistic Linked Data« (v angleščini). Pridobljeno 22. februarja 2020.
- ↑ »Glottolog Families«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 7. decembra 2022.
- ↑ »Glottolog: About Languoids«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 27. januarja 2019.
- ↑ »Pseudo Family: Sign Language«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2023.
- ↑ »Glottolog Family: Bookkeeping«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald (maj 2012), »Glottolog/Langdoc:Increasing the visibility of grey literature for low-density languages« (PDF), Proceedings of the Eighth International Conference on Language Resources and Evaluation (LREC'12), Istanbul: European Language Resources Association (ELRA): 3289–3294
- Hammarström, Harald (2015), Kuzmin, E. (ur.), »Glottolog: A Free, Online, Comprehensive Bibliography of the World's Languages«, Proceedings of the 3rd International Conference on Linguistic and Cultural Diversity in Cyberspace (v angleščini): 183–188
- Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin; Bank, Sebastian (2024), Glottolog 5.0, Leipzig: Inštitut Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo, doi:10.5281/zenodo.10804357, pridobljeno 8. maja 2024
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
oznaka Glottolog (P1394) (glej uporaba)