Pojdi na vsebino

Lozana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lozana

Lausanne
Mesto
Zastava Lozana
Zastava
Grb Lozana
Grb
Lozana se nahaja v Švica
Lozana
Lozana
Koordinati: 46°31′10″N 6°38′4″E / 46.51944°N 6.63444°E / 46.51944; 6.63444
Država  Švica
Kanton Vaud
OkrožjeLozana
Upravljanje
 • ŽupanGrégoire Junod[d]
Površina
 • Skupno41,37 km2
Nadm. višina
495 m
Prebivalstvo
 (31. december 2022)[2]
 • Skupno141.418
 • Gostota3.400 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštne številke
1000–1018

Lozana (francosko Lausanne, frankoprovansalsko Losena)[a] je glavno in največje mesto švicarskega francosko govorečega kantona Vaud v Švici. Olimpijska prestolnica je hribovito mesto, ki leži na obali Ženevskega jezera, približno na pol poti med gorovjem Švicarska Jura in Alpami, nasproti francoskega mesta Évian-les-Bains na drugi strani jezera. Lozana je 51,7 kilometra severovzhodno od Ženeve, najbližjega večjega mesta.[9] Zvezno vrhovno sodišče Švice zaseda v Lausanni, čeprav ni de iure prestolnica države.

Občina Lausanne ima približno 150.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto največje mesto v Švici za Baslom, Ženevo in Zürichom, celotno aglomeracijsko območje pa ima približno 420.000 prebivalcev (od januarja 2019).[5] Metropolitansko območje Lozana-Ženeva (vključno z Vevey-Montreuxom, Yverdon-les-Bainsom, Valaisom in tujimi deli), ki ga običajno imenujemo Arc lémanique, je imelo leta 2017 več kot 1,3 milijona prebivalcev in je najhitreje rastoče v Švici.[6]

Lozana, sprva keltsko in rimsko naselje na obali jezera, je postala mesto ob vznožju stolnice Notre Dame, zgrajene v 12. stoletju.

Vendar pa je Lozana v 20. stoletju postala središče mednarodnega športa, saj gosti Mednarodni olimpijski komite (ki mesto od leta 1994 priznava kot 'olimpijsko prestolnico'),[7] športno arbitražno sodišče in približno 55 mednarodnih športnih združenj.[8] Leži v znani vinorodni regiji. Z 28 postajami podzemne železnice je Lozana najmanjše mesto na svetu s hitrim tranzitnim sistemom.[9] Lozana je gostila zimske mladinske olimpijske igre leta 2020.[10]

V tem mestu je bil julija leta 1923 podpisan Lausannski sporazum, ki nosi tudi ime po mestu in sicer v zgodovinskem hotelu Beau-Rivage, ki stoji še danes.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Stolnica z gradom

Antična zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Rimljani so na mestu keltske naselbine, blizu jezera, kjer sta Vidy in Ouchy, zgradili vojaški tabor, ki so ga poimenovali Lousonna; na hribu nad njim je stala utrdba z imenom Lausodunon ali Lousodunon (pripona -y je skupna mnogim krajevnim imenom rimskega izvora v regiji (npr. Prilly, Pully, Lutry itd.). Do 2. stoletja našega štetja je bilo znano kot vikanor[um] Lousonnensium in leta 280 kot lacu Lausonio. Do leta 400 je bilo znano kot civitas Lausanna, leta 990 pa kot Losanna.[4]

Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva je negotovost prisilila prebivalce Lozane, da so se preselili v njeno sedanje središče, na hribovito območje, ki ga je bilo lažje braniti. Mestu, ki je nastalo iz tabora, je vladala grofija Savojska in škof Lozane.

Od leta 888 do 1032 je sprva relativno majhno mesto pripadalo kraljestvu Zgornje Burgundije. V 11. stoletju se je Lozana razvila v politično, gospodarsko in versko središče. Mesto je postalo središče posvetne oblasti škofov. V obdobju, ki je sledilo, zlasti v 12. in 13. stoletju, je Lozana cvetela. Končno je bila leta 1275 lozanska stolnica posvečena v prisotnosti papeža Gregorja X. in nemškega kralja Rudolfa I.

Članstvo v Švicarski federaciji

[uredi | uredi kodo]

Napadle so jo sile iz kantona Bern in mesto je ostalo pod njihovo oblastjo od leta 1536 do 1798. Ikonoklastični Bernci so lozansko stolnico oropali rimskokatoliških okraskov, številni kulturni zakladi, vključno z visečimi tapiserijami v stolnici, pa so bili trajno odstranjeni.[11] Lozana je večkrat zahtevala njihovo vrnitev, vendar jih ji niso nikoli vrnili.

Trg Saint-François, okoli leta 1840

Po preklicu Nantskega edikta leta 1685 je Lozana skupaj z Ženevo postala zatočišče za francoske hugenote. Leta 1729 sta Antoine Court in Benjamin Du Plan odprla semenišče. Do leta 1750 je bilo 90 pastorjev poslanih nazaj v Francijo, da bi tam delali na skrivaj, to število pa se je povzpelo na 400. Uradno preganjanje se je končalo leta 1787. Leta 1808 je bila v Montaubanu ustanovljena fakulteta za protestantsko teologijo, semenišče v Lozani pa je bilo dokončno zaprto 18. aprila 1812.[12] Med napoleonskimi vojnami se je status mesta spremenil. Leta 1803 je postalo glavno mesto novo ustanovljenega švicarskega kantona Vaud, v okviru katerega se je mesto Lozana pridružilo Švicarski federaciji.

Sodobna zgodovina in dediščina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1923 je bilo mesto prizorišče podpisa Lozanskega sporazuma, s katerim je bila ustanovljena moderna Turška republika.[13] Leta 1964 je mesto gostilo Švicarsko nacionalno razstavo,[14] s čimer je pokazalo svojo novo pridobljeno samozavest za gostiteljstvo večjih mednarodnih dogodkov. Od 1950-ih do 1970-ih se je v Lozano priselilo veliko število Italijanov, Špancev in Portugalcev, ki so se večinoma naselili v industrijskem predmestju Renens.

Mesto je služilo kot zatočišče evropskim umetnikom. Medtem ko je bil v Lozani pod oskrbo psihiatra, je Thomas Stearns Eliot napisal večino svoje pesmi Pusta dežela iz leta 1922 (»ob vodah Lemana sem sedel in jokal«).[15] V 1920-ih je mesto obiskal tudi Ernest Hemingway iz Pariza z ženo na počitnicah. Pravzaprav so mnogi ustvarjalni ljudje – kot so zgodovinar Edward Gibbon in pesnika romantične dobe Shelley in Byron – bivali, živeli in delali v Lozani ali njeni bližini.[16]

Mesto je bilo tradicionalno mirno, toda v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih je potekala vrsta demonstracij, ki so razkrile napetosti med mladimi in policijo. V zgodnjih 1980-ih so protestniki Lôzane Bouge zahtevali, da mesto »odpre avtonomni center, zniža cene vstopnic za kino, liberalizira konopljo in konča postopek vodenja evidenc o homoseksualcih, vse skupaj pa so spremljali letaki, vzkliki in pesmi na ulici«.[17] Protesti proti srečanjem G8 so se zgodili leta 2003.[18]

Junija 2022 je Lozana odprla Plateforme 10, umetniško okrožje, ki ga sestavljajo trije muzeji. Trio muzejev je vključeval Kantonalni muzej likovnih umetnosti (MCBA), Photo Elysée in Muzej sodobnega oblikovanja in uporabnih umetnosti (MUDAC).[19][20]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Aglomeracija Lozane, Ženevsko jezero in Alpe

Najpomembnejša geografska značilnost območja okoli Lozane je Ženevsko jezero (francosko Le Léman). Lozana leži na južnem pobočju švicarske planote, z višinsko razliko približno 500 metrov med obalo jezera pri Ouchyju in njegovim severnim robom, ki meji na Le Mont-sur-Lausanne in Épalinges. Lozana se ponaša z dramatično panoramo nad jezerom ter Švicarskimi in Savojskimi Alpami.

Poleg tega, da je mesto na splošno nagnjeno proti jugu, je središče mesta tudi starodavna reka Flon, ki je prekrita že od 19. stoletja. Nekdanja reka tvori sotesko, ki teče skozi središče mesta južno od starega mestnega jedra in običajno sledi poteku sedanje ulice Rue Centrale, z več mostovi, ki prečkajo kotlino in povezujejo sosednje soseske. Zaradi precejšnjih višinskih razlik si morajo turisti zabeležiti, na kateri višinski ravnini so in kam želijo iti, sicer se bodo znašli več deset metrov pod ali nad ulico, po kateri poskušajo iti. Ime Flon se uporablja tudi za postajo podzemne železnice, ki je v soteski.

Občina vključuje vasi Vidy, Cour, Ouchy, Mornex, Chailly, La Sallaz, Vennes, Montblesson, Vers-chez-les-Blanc, Montheron in Chalet-à-Gobet (871 m) ter eksklavo Vernand.

Lozana je na meji med obsežnima vinorodnima regijama Lavaux (na vzhodu) in la Côte (na zahodu).

Od leta 2014 ima površino 41,38–41,37 kvadratnih kilometrov (odvisno od metode izračuna). Od tega območja se 6,22 km2 ali 15,0 % uporablja za kmetijske namene, medtem ko je 16,06 km2 ali 38,8 % gozdnatih površin. Od preostalega območja je 19,00 km2 ali 45,9 % naseljenih površin (stavbe ali ceste), 0,08 km2 ali 0,2 % rek ali jezer in 0,01 km2 ali 0,0 % neproduktivnih zemljišč.[21]

Od pozidanega območja so industrijske stavbe predstavljale 1,6 % celotne površine, stanovanja in stavbe 22,8 %, prometna infrastruktura pa 12,4 %. Energetska in vodna infrastruktura ter druga posebej razvita območja so predstavljala 1,6 % površine, parki, zeleni pasovi in ​​športna igrišča pa 7,4 %. Od gozdnatih površin je vsa gozdnata površina prekrita z gostimi gozdovi. Od kmetijskih zemljišč se 9,4 % uporablja za gojenje poljščin, 4,9 % pa za pašnike. Vsa voda v občini je v jezerih in potokih.

Občina je bila del starega okrožja Lozane, dokler ni bilo 31. avgusta 2006 razpuščeno in je postala regionalno središče novega okrožja Lozana.[22]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Lozana ima povprečno 119,7 dni dežja ali snega na leto in v povprečju prejme 1153 mm padavin. Najbolj deževen mesec je maj, v tem času prejme povprečno 117 mm dežja. V tem mesecu padavine padajo povprečno 12,1 dni. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 67 mm padavin v 8,8 dneh.[23] Območje odpornosti USDA za Lausanne-Pully je 8b s povprečno najnižjo temperaturo -7,0 °C v zadnjih 20 letih (1997–2016).[24]

Upravne delitve

[uredi | uredi kodo]
Mestna hiša v Lozanii na Place de la Palud

Mesto je razdeljeno na 18 okrožij, včasih sestavljenih iz več sosesk. To so: Center (1), Maupas/Valency (2), Sébeillon/Malley (3), Montoie/Bourdonnette (4), Montriond/Cour (5), Sous-Gare/Ouchy (6), Montchoisi (7), Florimont/Chissiez (8), Mousquines/Bellevue (9), Vallon/Béthusy (10), Chailly/Rovéréaz (11), Sallaz/Vennes/Séchaud (12), Sauvabelin (13), Borde/Bellevaux (14), Vinet/Pontaise (15), Bossons/Blécherette (16), Beaulieu/Grey/Boisy (17) in Les Zones foraines (90).

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Lozana je imela (decembra 2020) 140.202 prebivalcev. Leta 2013 je bilo 42 % prebivalstva tujih državljanov s stalnim prebivališčem. V zadnjih 10 letih (1999–2009) se je prebivalstvo spreminjalo s stopnjo 9,9 %. Zaradi migracij se je spreminjalo s stopnjo 8,3 %, zaradi rojstev in smrti pa s stopnjo 2,6 %.[25] Prebivalstvo širšega območja Lozane (velike Lozane) je 402.900 (decembra 2014).

Religija

[uredi | uredi kodo]

Od reformacije v 16. stoletju je bilo mesto večinoma protestantsko do konca 20. stoletja, ko se je vanj priselilo veliko število ljudi, zlasti iz pretežno katoliških držav. Katoličani zdaj predstavljajo večino prebivalstva mesta. Judovska skupnost se zbira v sinagogi v Lozani.

Po popisu prebivalstva leta 2000 je bilo 47.225 ljudi (37,8 % prebivalstva) rimskokatoliške vere, 33.993 (27,2 %) pa jih je pripadalo švicarski reformirani cerkvi. Od preostalega prebivalstva je bilo 2698 članov pravoslavne cerkve (2,16 %), 65 posameznikov (0,05 %) je pripadalo krščanskokatoliški cerkvi, 4437 posameznikov (3,55 %) pa drugi krščanski cerkvi. 849 posameznikov (0,68 %) je bilo judovskih in 7501 (6,00 %) muslimanskih. 452 posameznikov je bilo budistov, 772 posameznikov hindujcev in 343 posameznikov je pripadalo drugi cerkvi. 21.080 (16,88 %) jih ni pripadalo nobeni cerkvi, so bili agnostiki ali ateisti, 7590 posameznikov (6,08 %) pa na vprašanje ni odgovorilo.

Protestantska stolnica Notre Dame dominira nad obzorjem Lozane (levo: Stara akademija, desno: Palais de Rumine)

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]
Palais de Rumine, trg Riponne

V mestu se nahaja kar nekaj svetovno znanih izobraževalnih ustanov, največ na področju turizma.

  • Šola hotelirstva v Lozani
  • Švicarski federalni tehnološki institut - Lozana
  • Mednarodni inštitut za menedžment (IMD)
  • Univerza v Lozani (Université de Lausanne)
  • Konservatorij v Lozani

Kultura

[uredi | uredi kodo]

V mestu je na področju kulture zelo razvita glasba, najbolj znani skupini iz Lozane pa sta Orchestre de Chambre de Lausanne in Ensemble Vocal.

Vsako leto priredijo julija priredijo tako imenovan Festival mesta. Drugi znani festivali pa so še Bachov festival (Le Festival et Concours Bach de Lausanne) in Noč muzeja (La Nuit de Musées).

Januarja se v Palais de Beaulieu (največjem gledališču v Švici) v obdobju enega tedna odvija Prix de Lausanne, znano plesno tekmovanje. Dogodek privabi plesalce in nekatera velika imena plesne umetnosti z vsega sveta.

Švicarski filmski arhiv ima sedež v Lozani, mesto pa gosti filmske festivale, kot sta Festival cinémas d’Afrique Lausanne in Lausannski festival underground filma in glasbe. Poleg sodobnih kinodvoran je "Capitole" (ki deluje od leta 1929) največji kinodvoran v Švici (trenutno z 867 sedeži).[26]

Mesto je leta 1989 gostilo tekmovanje za pesem Evrovizije. Vsak julij se v starem mestnem jedru odvija Festival de la cité. Drugi glasbeni festivali so Bachov festival, Festival et concours Bach de Lausanne, ki sledi Nuit des musées (noči muzejev) v jesenski sezoni.

Lozana je tudi dom Béjartovega baleta.

Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena

[uredi | uredi kodo]

Na seznamu švicarskih spomenikov kulturne dediščine nacionalnega pomena je 46 stavb ali območij. Poleg tega sta celotno staro mestno jedro Lozane in regija Vernand-Dessus navedena na seznamu švicarskih spomenikov kulturne dediščine.[27]

Verski objekti: Lozanska stolnica, švicarska reformirana cerkev Saint-François, švicarska reformirana cerkev Saint-Laurent in sinagoga na aveniji Florimont.

Posvetna arhitektura: Nekdanja bolnišnica na Rue Mercerie 24, Nekdanje zvezno sodišče, Nekdanja akademija na Rue Cité-Devant 7, Casino de Montbenon, grad St-Maire, pokopališče Bois-de-Vaux, Fondation de l'Hermitage in House de maître, železniška postaja, palača Beau-Rivage, mestna hiša, Hôtel des Postes, upravna stavba André & Cie. S.A., upravna stavba Vaudoise Assurances, stanovanjska in poslovna stavba na Rue du Grand-Chêne 8, Les Bains de Bellerive, hiša l'Estérel, hiša na Chemin de Chandolin 4, posestvo Mon-Repos v Parc de Mon-Repos, Olimpijski muzej in arhiv Mednarodnega olimpijskega komiteja, plovila CGN (La Suisse (1910), Savoie (1914), Simplon (1920), Rhône (1927)), Pont Chauderon, podeželsko območje Vernand-Dessus, Expo 64 lokacij s gledališčem Théâtre de Vidy, stolpom Bel-Air in univerzitetno bolnišnico v Lausanni (CHUV).

Muzeji in knjižnice: Nekdanja rezidenca lozanskega škofa, zdaj Muzej zgodovine Lozane; Bibliothèque des Cèdres (prej Bibliothèque des Pasteurs); grad Beaulieu in zbirka de l'Art Brut; zbirka tapiserij in tekstilne umetnosti Fondation Toms Pauli; Galeries Saint-François; muzej l'Élysée; muzej sodobnega oblikovanja in uporabne umetnosti (MUDAC); kantonalni botanični muzej in vrtovi; rimski muzej; palača Rumine s kantonalnim geološkim muzejem, kantonalnim zoološkim muzejem, kantonalnim muzejem likovne umetnosti, kantonalnim muzejem kovancev Lozane (Cabinet des Médailles) in kantonalnim muzejem arheologije in zgodovine.

Arhivi: Arhiv banke Banque Vaudoise, Arhiv mesta Lozane, Arhiv Énergie Ouest Suisse (EOS), arhiv Radia Suisse Romande in arhiv Zveznega vrhovnega sodišča Švice.

Arheološka najdišča: Rimskodobno/srednjeveško mesto na vrhu hriba ter prazgodovinska naselbina in rimskodobno naselje Vicus of Vidy (Lousanna).

Drugi muzeji

[uredi | uredi kodo]
Olimpijski muzej
  • Fondation de l'Hermitage (Fundacija Hermitage)
  • Musée de design et d'arts appliqués contemporains (Muzej oblikovalske in sodobne umetnostni')
  • Cabinet des Médailles cantonal
  • Espace Arlaud
  • Espace des Inventions (Znanstveni center za otroke)
  • Fondation Claude Verdan - Musée de la main (Muzej Roke)
  • Vivarium de Lausanne (Vivarij Lausanne)
  • Forum d'architectures de Lausanne
  • Forum de l'Hôtel de Ville
  • Musée de Pully (Muzej Pully)
  • Musée romain de Lausanne-Vidy (Rimski muzej Lausanne-Vidya)
  • Musée de la Villa romaine de Pully
  • Musée cantonal de Zoologie (Kantonalni zoološki muzej)
  • Roseraie de la Vallée de la Jeunesse
  • Etablissement horticole de la Bourdonnette - serres de la Ville

Šport

[uredi | uredi kodo]

V Laussani je šport zelo popularen, najbolj med njimi pa je vodni, ki je možen na bližnjem jezeru in planinstvo na bližnjih vrhovih. Popularno pa je tudi kolesarstvo.

Prevoz

[uredi | uredi kodo]
Model novega metroja v Lausanni

Javni prevoz

[uredi | uredi kodo]

Javni prevoz v mestu se odvija z avtobusi, metrojem (katerega upravlja TL), mednarodnimi in regionalnimi vlaki (CFF, LEB ) in ladjami (CGN ). Večina javnega prometa pa se odvija z trolejbusom.

Lozana je prvo mesto v Švici, ki ima metro z gumijastimi kolesi in obenem najmanjše mesto na svetu s to vrsto javnega prevoza. Prva proga je bila odprta leta 2008.

Ceste

[uredi | uredi kodo]

Lozana je povezana z avtocesto A1 na vzhodni (povezana z Ženevo in Zürichom) in z avtocesto A9 na severni in vzhodni strani, ki jo povezuje z Italijo.

Znani prebivalci

[uredi | uredi kodo]

V Lozani so se rodili:

Slavni prebivalci:

Galerija fotografij

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Generalisierte Grenzen 2023
  2. ↑ Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022
  3. ↑ »Glossarium Helvetiae Historicum, Lausanne« (official site) (v francoščini). Berne, Switzerland: Historical Directory of Switzerland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2017. Pridobljeno 1. oktobra 2017.. "À l'intérieur des articles, les formes principales des noms officiels ou indigènes ("endonymes") sont affichées en gros caractères demi-gras, celles des exonymes historiques en caractères normaux. Enfin, toutes les formes secondaires sont imprimées en italique.[mrtva povezava][mrtva povezava] [Engl.: Within the articles, the main forms of official or indigenous names ("endonyms") are displayed in large semi-bold characters, those of historical exonyms in normal characters {means: non-bold}. Finally, all secondary forms are printed in italics.]
  4. 1 2 Lausanne, Gilbert Coutaz
  5. ↑ »Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext«. pxweb.bfs.admin.ch/ (Statistics). Federal Statistical Office, Neuchâtel, Swiss Federal Administration. 2019. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2023. Pridobljeno 22. januarja 2020.
  6. ↑ Peca, Servan (29. december 2015). »L'Arc lémanique a été dépassé par son propre pouvoir de séduction«. Le Temps. Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2021. Pridobljeno 28. maja 2021.
  7. ↑ »Welcome to International Sports Federations«. International Sports Federations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2009. Pridobljeno 27. septembra 2009.
  8. ↑ Kucera, Andrea (28. april 2015). »Lausanne – Hauptstadt des Sports«. NZZ. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2018. Pridobljeno 28. aprila 2015.
  9. ↑ »Lausanne Metro m2, Vaud canton, Switzerland«. Railway Technology. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2021. Pridobljeno 29. julija 2019.
  10. ↑ »Lausanne named Winter Youth Olympic Games host for 2020«. International Olympic Committee. 27. oktober 2016. Pridobljeno 30. maja 2017.
  11. ↑ Hranijo jih v Zgodovinskem muzeju v Bernu.
  12. ↑ Lasserre, Claude (1997). Le séminaire de Lausanne, 1726–1812 : instrument de la restauration du protestantisme français : étude historique fondée principalement sur les documents inédits. Bibliothèque historique vaudoise, no 112 (v francoščini). Bibliothèque historique vaudoise. ISBN 978-2-88454-112-1. OCLC 39222660. Also OCLC 39228676
  13. ↑ Marabello, Thomas Quinn. »The Centennial of the Treaty of Lausanne: Turkey, Switzerland, the Great Powers and a Soviet Diplomat's Assassination«. Swiss American Historical Society Review. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2024. Pridobljeno 19. marca 2024.
  14. ↑ »Lausanne 1964: Two ideas, one Expo«. swissinfo/Swiss Radio International (SRI). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2009. Pridobljeno 27. septembra 2009.
  15. ↑ »The Waste Land – Modernism Lab Essays«. Modernism.research.yale.edu. 24. marec 2009. Arhivirano iz spletišča dne 21. junija 2011. Pridobljeno 18. januarja 2016.
  16. ↑ »The Fourteenth International Hemingway Society Conference: Hemingway's Extreme Geographies« (PDF). Unil.ch. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. septembra 2021. Pridobljeno 18. januarja 2016.
  17. ↑ "Tired of being bored", The Lausanner 3 (English, Summer/Autumn 2019), 17. https://static.mycity.travel/manage/uploads/6/30/102741/1/the-lausanner-summer-autumn-2019-n0-3.pdf Arhivirano 29 February 2020 na Wayback Machine.
  18. ↑ »Anti-G8 protests turn violent in Switzerland«. Times of Malta (Reuters). 2. junij 2003. Pridobljeno 18. januarja 2016.
  19. ↑ »A landmark arts venture launches in Lausanne, Switzerland«. The Spaces. 20. junij 2022. Pridobljeno 27. junija 2022.
  20. ↑ Carroll, Tobias (25. junij 2022). »One Swiss City Is Giving Its Art Scene a Major Boost«. InsideHook. Arhivirano iz spletišča dne 10. decembra 2025. Pridobljeno 15. novembra 2025.
  21. ↑ Swiss Federal Statistical Office-Land Use Statistics Arhivirano 16 August 2020 na Wayback Machine. 2018 data (nemško) accessed 26 July 2020
  22. ↑ Nomenklaturen – Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz Arhivirano 13 November 2015 na Wayback Machine.. (nemško) Retrieved 4 April 2011.
  23. ↑ »Climate normals Pully (Reference period 1981–2010)« (PDF). Zurich Airport, Switzerland: Swiss Federal Office of Metreology and Climatology, MeteoSwiss. 2. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. junija 2017. Pridobljeno 3. aprila 2015.
  24. ↑ »Switzerland Plant Hardiness Zone Map«. PlantMaps. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2021. Pridobljeno 26. oktobra 2021.
  25. ↑ Swiss Federal Statistical Office Arhivirano 5 January 2016 na Wayback Machine.. Retrieved 21 June 2011.
  26. ↑ »Le Capitole«. Lecapitole.ch (v francoščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 15. februarja 2015.
  27. ↑ »Kantonsliste A-Objekte«. KGS Inventar (v nemščini). Federal Office of Civil Protection. 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2010. Pridobljeno 25. aprila 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lozana&oldid=6730365«