Knežji kamen

Knežji kamen

Knežji kamen na Krnskem gradu (risba Marka Pernharta)

Knéžji kámen (nemško Fürstenstein) je obrnjen spodnji del rimskega stebra. Izklesana je baza in del debla s kanelurami. Kamen je prvotno stal pri Krnskem gradu (avstrijska Koroška).

Na njem je v srednjem veku potekal del umeščanja za karantanske kneze in pozneje koroške vojvode (ustoličevanje koroških vojvod).

Steber najverjetneje izvira iz bližnjega rimskega mesta Virunum, ki je bil prestolnica rimske province Norik. V srednjem veku je bil na površino kamna vrezan grb Vojvodine Koroške. Do leta 1862, ko je bil kamen prestavljen v palačo deželnih stanov, Landhaus, se je kamen nahajal severozahodno od kraljeve pfalce, ki jo je zgradil Arnulf Koroški, na Krnskem Gradu. Po tem pa je bil prenesen v Koroški deželni muzej v Celovcu. Iz veže muzeja so ga leta 2005 na pobudo tedanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja začasno prenesli v preddverje palače koroške deželne vlade, pozneje pa v grbovno dvorano deželnega zbora, kjer stoji še danes.

Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 2 centa.

V Sloveniji je postavljenih več replik Knežjega kamna. Ustoličevanje je naslikano na stenskih okrasih slovenskega parlamenta, na slikah Antona Gojmira Kosa in drugje.

Demokratična nota

Slovesnost, ki je vključevala to idejo, je potrdilo več virov, vključno s srednjeveškimi poročili in spisi papeža Pija II. iz leta 1509. Jean Bodin jo je v svoji Traktati o republikanski vladi (1576) opisal tudi kot "brez primere na celem svetu", čeprav obstajajo dokazi, da sta bila Sconski kamen na Škotskem in Lia Fáil na Irskem uporabljena na podoben način. Odmev ideje o kamnu kraljevanja je prisoten v evropski literaturi v obliki arturijanskega motiva Nevarnega obleganja – ki navsezadnje izhaja iz starodavnih irskih pojmovanj kraljevanja.

Demokratični postopek

Kmet, ki je sedel na kamnu, je med slovesnostjo zastopal ljudstvo in je moral v Slovenščini vprašati: »Kdo je ta, ki stopa naprej?« Tisti, ki so sedeli okoli njega, so odgovorili: »On je knez dežele.«

»Ali je on pošten sodnik, ki si prizadeva za blaginjo države; ali je svoboden in zaslužen? Ali je gojitelj in zagovornik krščanske vere?« jih je moral vprašati predstavnik ljudstva. »Je in bo,« so odgovorili.

»S kakšno pravico me lahko izpodrine s tega mojega sedeža?« jih je moral vprašati in odgovorili so: »Plačal vam bo šestdeset denarijev in vam dal dom brezplačno in brez davkov.«

Kmet je nato moral vojvodi dati nežen udarec po licu (un petit soufflet), nakar je vojvoda smel izvleči meč, sesti na Kamen in se obrniti v polnem krogu, tako da se je ritualno obrnil v vse smeri. Medtem so morali vsi peti slovensko Kyrie in hvaliti Boga za dar novega vladarja, v skladu z njegovo božjo voljo. Nazadnje je bilo treba vladarja posaditi na konja in ga trikrat voditi okoli kamna.

Kasnejši vplivi

Prva omemba sedes Karinthani ducatus med ustoličitvijo Hermana II. Spanheimskega leta 1161 se verjetno nanaša na knežji kamen. Slovesnost je okoli leta 1341 izrecno opisal kronist Janez Vitrinjski v svojem delu liber certarum historiarum ob kronanju Majnharda II. Goriško-Tirolskega leta 1286: ko se je bodoči vojvoda približal, je na kamnu našel svobodnega kmeta. Majnhard ga je šele nato prepričal, da je vreden zasesti prestol in da bo pravičen vladar, če bo kmet zapustil svoj položaj.

V osebnem izvodu Bodinove knjige Thomasa Jeffersona se poleg opisa slovesnosti pojavljajo Jeffersonove začetnice. Razvil se je mit, da je opis navdihnil Jeffersona med ustvarjanjem ustave Združenih držav. Plošča v Clevelandu priznava, da je ta ritual morda vplival na ameriško revolucijo.

Vendar za to teorijo ni neposrednih dokazov in so jo prevladujoči znanstveniki zavrnili.

Z delitvijo Koroške po prvi svetovni vojni je knežji kamen postal del skupne in zato sporne karantanske dediščine. Ko se je slovenska vlada leta 2005 odločila, da bo knežji kamen upodobila na nacionalni strani slovenskega kovanca za 2 centa, je to v Avstriji povzročilo nekaj zmede. Leta 2006 je koroški deželni glavar Jörg Haider (Avstrija) dal kamen, ki je bil od leta 1905 razstavljen v Koroškem državnem muzeju, ponovno prenesti v heraldično dvorano v celovški deželni hiši.

Literatura

• Bogumil Vošnjak, O stari slovenski demokraciji (besedilo objavljeno v zborniku Peter Amalietti, Gospa Sveta ISBN 978-961-6934-95-4)
• Sabine Nikolay, Der Kärntner Fürstenstein im Bild : Darstellungen eines europäischen Rechtsdenkmals, Klagenfurt 2010. ISBN 978-3-7086-0369-8

Zunanje povezave

• Knežji kamen - Grb in zastava koroških Slovencev v Avstriji